Praznujte dan svetovnega spleta

Dan svetovnega spleta je globalno praznovanje brskanja po spletu in možnosti, ki jih to prinaša. Praznujemo ga 1. avgusta vsako leto. Način dostopa do informacij se je s širjenjem svetovnega spleta in interneta izjemno spremenil.

Ogromno ljudi misli, da sta svetovni splet in internet ista stvar in uporablja en sam izraz za oba, vendar temu ni tako. Internet je globalno omrežje računalnikov, ki le-tem omogoča, da si med seboj pošiljajo pakete digitalnih podatkov. World Wide Web oziroma svetovni splet pa je informacijski sistem v obliki medsebojno povezanih spletnih strani, ki deluje preko interneta.

Viri svetovnega spleta se prenašajo preko protokola HTTP in uporabniki lahko do njih dostopajo s pomočjo spletnega brskalnika. Zgodovina interneta je precej bogatejša kot zgodovina svetovnega spleta, katerega začetki segajo v leto 1989. Prvi delujoči prototip interneta se je pojavil namreč že v poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja z nastankom ARPANET-a (ang. Advanced Research Projects Agency Network).

Svetovni splet je spremenil naš svet in ga informacijsko povezal. Internet je z njegovo pomočjo postal dostopen vsem, ne le znanstvenikom. Pomislite kako enostavno je v današnjem času ohranjati stike s prijatelji in družinskimi člani, ki živijo na drugem koncu sveta. Informacije in vsebine na praktično vsako temo so dandanes dostopne s pritiskom na nekaj gumbov. Olajšana je izmenjava informacij, komunikacija, delo in učenje na daljavo ter mnogo drugih stvari, ki pred nastankom svetovnega spleta niso bile mogoče. Podjetjem in posameznikom je splet omogočil, da svoje delo in misli delijo preko socialnih omrežij, blogov in video vsebin.

Nekaj zgodovine svetovnega spleta

Britanski fizik Sir Tim Berners-Lee je napisal predlog za implementacijo svetovnega spleta marca 1989 v CERN-u v Švici. Želel je najti način za komunikacijo s sodelavci preko hyperlinkov in predlagal decentraliziran sistem upravljanja informacij, ki je pomenil rojstvo svetovnega spleta. Berners-Lee je do konca leta 1990 zgradil vsa orodja, potrebna za delujoči splet. Protokol HTTP, programski jezik HTML, prvi spletni brskalnik, prvo programska oprema za HTTP strežnik, prvi spletni strežnik in prve spletne strani, ki so opisovale njegov projekt.

Januarja 1991 so začeli delovati prvi spletni strežniki zunaj CERN-a, septembra 1991 pa še prvi spletni strežnik zunaj Evrope, v Stanford Linear Accelerator Centru (SLAC) v Kaliforniji.

Prvi uporabniki spleta so bili predvsem člani univerzitetnih raziskovalni oddelkov in fizikalnih laboratorijev, kot je SLAC. Do januarja 1993 je bilo po vsem svetu petdeset delujočih spletnih strežnikov. Aprila 1993 je CERN objavil izjavo s katero je dal programsko opremo na kateri temelji svetovni splet v javno domeno. Tako so želeli razširiti uporabo svetovnega spletna tudi na uporabnike zunaj znanstvene skupnosti. To jim je definitivno uspelo. Oktobra 1993 je bilo po vsem svetu skupno že preko petsto stežnikov.

Svetovni splet je populariziral grafični spletni brskalnik Mosaic, ki ga je leta 1993 razvila ekipa iz Universe v Illinoisu. Brskalnik je pridobil na priljubljenosti zaradi močne podpore multimediji in hitrega odziva avtorjev na poročila o napakah in priporočil za nove funkcije uporabnikov. Brskalnik se je kasneje razvijal naprej pod imenom Netscape Navigator.

Berners-Lee je septembra 1994 na Univerzi MIT ustanovil konzorij svetovnega spleta (ang. World Wide Web Consortium), ki je bil sestavljen iz različnih podjetij pripravljenih oblikovati standarde in priporočila za izboljšanje kakovosti spleta. W3C se je odločil, da morajo standardi temeljiti na tehnologiji v javni domeni, da bi bila njena uporaba čim bolj široka.

Do konca leta 1994 je bilo aktivnih že veliko poznanih spletnih mest, med drugim tudi spletna stran baze filmov (IMDB), Bloomberg.com, in spletna stran televizije MTV. Istega leta je bilo ustanovljeno podjetje Yahoo!, ki je na trgu predstavilo priljubljen Yahoo! Directory, leta 1995 pa še brskalnik Yahoo! Search. Z nastankom podjetij eBay in Amazon se je pričel razvoj spletnih trgovin in novega kanala trgovanja.

Do leta 1996 je že postalo jasno, da je za podjetja prisotnost na spletu nujna. Odprla se je možnosti brezplačnega objavljanja novic, enostavnega dostopa do informacij, preproste komunikacije po vsem svetu in možnosti e-poslovanja. Robin Li je razvil prvi spletni brskalnik z algoritmom točkovanja, ki je razvrstil rezultate na strani. Imenoval se je RankDex. Podobno je podjetje Google, ustanovljeno leta 1998 razvilo algoritem PageRank, ki ga uporablja brskalnik Google.

Med leti 1991 in 2001 se je zgodil velik tehnološki razcvet in porast zagonskih podjetij. Toda leta 2001 je mehurček počil in številna od njih so porabila svoj tvegani kapital in svoja vrata zaprla. Tista, ki so preživela pa so postala zelo donosna.

Po poku dot-com mehurčka je hitra internetna povezava počasi postala cenovno dostopna širši javnosti. Priljubljena so postala spletna mesta za rezervacije letalskih kart, Googlov iskalnik in njegovo oglaševanje na podlagi ključnih besed, dražbeno mesto eBay in spletna trgovina Amazon. Pričelo se je obdobje socialnih omrežij, ki je prineslo MySpace in Facebook. Kibernetski kriminal in internetna cenzura sta prav tako začela rasti.

V začetku leta 2002 so nove ideje za izmenjavo vsebin začele pridobivati na priljubljenosti. Pojavila so se uporabniško ustvarjena in urejana spletna mesta, kot je Wikipedia. Leta 2005 je bilo ustanovljeno podjetje YouTube. Priljubljenost socialnih omrežij v kombinaciji z boljšo razpoložljivostjo in cenovno dostopnimi hitrimi internetnimi povezavami je pomenila izjemen dvig priljubljenosti video vsebin.

Nadaljevanje širitve svetovnega spleta se je osredotočilo na povezovanje naprav z internetom. To je pomenilo začetek spleta 2.0. Izraz se nanaša na spletna mesta, ki poudarjajo vsebino, ki jo ustvari uporabnik, enostavno uporabo, kulturo sodelovanja in združljivost z drugimi izdelki, sistemi in napravami za končne uporabnike.

Spletna mesta 2.0 omogočajo uporabnikom interakcijo in medsebojno sodelovanje, v nasprotju s spletnimi mesti 1.0, kjer so bili ljudje omejeni na ogled vsebine na pasiven način. Primeri spletnih strani 2.0 so družabni mediji, blogi, spletna mesta za izmenjavo video vsebin in deljenje slik, gostovane storitve, spletne aplikacije in drugo.

Spletne strani 1.0 in 2.0 se držijo prvotne vizije svetovnega spleta Tima Berners-Leeja, ki je opisal svetovni splet kot medij za sodelovanje in kraj, kjer bi se ljudje lahko srečevali, brali in pisali.

Srečen dan svetovnega spleta!

Želite govoriti z nami? Pridružite se nam na Koofr subredditu in nam povejte kako je svetovni splet spremenil vaše življenje.

Vam je bil všeč ta članek? Oglejte si kaj počnemo.