Svetovni dan knjige in avtorskih pravic

23. april zaznamuje svetovni dan knjige in avtorskih pravic, simbolni dan svetovne literature in promocije branja, ki ga je razglasil Unesco leta 1995. Slovenija je ena redkih evropskih držav, ki praznik knjige praznuje kar en teden in kljub temu, da e-knjige v slovenskem jeziku še vedno niso najbolj priljubljena oblika branja, je teden knjige pomemben za ohranjanje slovenske kulturne dediščine preko pisane besede. 23. april je sicer rojstni dan oziroma dan smrti številnih svetovno znanih literarnih ustvarjalcev, na primer Cervantesa, Shakespeara, Nabokova in drugih ter tudi dan, ko si mesta predajajo prestižni Unescov naziv svetovne prestolnice knjige.

Ljudje po vsem svetu smo trenutno v karanteni in knjige so eden redkih načinov potovanja, čeprav le v domišljiji. So močan način boja proti izolaciji, hkrati pa spodbujajo naš um in ustvarjalnost. Vsi, ki najdete zadovoljstvo v branju in radi razširjate svoja obzorja s prebiranjem knjig, ste na pravem mestu ob pravem času.

Zakaj? Številna literarna in druga dela, zaščitena z avtorskimi pravicami postopoma izgubljajo zaščiten status in vstopajo v javno domeno.

Kaj se zgodi, ko avtorske pravice potečejo?

Pred letom 1998 so avtorske pravice za dela, objavljena v ZDA pred letom 1978 trajale 75 let. Zakon sprejet leta 1998 je podaljšal avtorske pravice, za dela objavljena med 1923 in 1977, na 95 let po objavi. To pomeni, da je 1. januarja 2019 v javno domeno prišla prva serija tisočih knjig, filmov in glasbe iz dvajsetih let prejšnjega stoletja, vključno z deli Marcela Prousta, Agathe Christie in Roberta Frosta.

Ko knjiga vstopi v javno domeno, jo lahko uporabljate in kopirate brez pridobitve dovoljenja in brezplačno, saj njene avtorske pravice ne veljajo več. Dela v javni domeni lahko ponovno objavite, jim dodate svoje gradivo ter tako ustvarite in prodate novo delo na podlagi klasike. Dela v javni domeni lahko premešate z drugimi deli ali jih prevedete v nove jezike. Filmski studii lahko pretvorijo dela v filme, predstave in muzikale, ne da bi jih skrbelo za avtorske pravice. Založbe lahko izdajo nove tiskane izdaje, znanstveniki pa lahko objavijo nove interpretacije besedil. Prosti elektronski izvodi knjig začnejo krožiti po spletu in jih lahko shranite in preberete.

Prvega januarja 2019, je prvič v dveh desetletjih veliko število avtorskih del izgubilo zaščiten status in vsak naslednji januar bo v javno domeno prinesel sveže knjige, glasbo in filme. Postopoma bo na voljo vse več del F. Scotta Fitzgeralda, Williama Faulknerja, Ernesta Hemingwaya, Virginije Woolf in drugih.

Čeprav to morda ni najboljša novica za založnike in literarno industrijo, takšne spremembe blagodejno vplivajo na nas bralce. Zdaj imamo na voljo več različnih izdaj knjig in novi avtorji lahko ustvarjajo nova dela na podlagi klasik. Knjige postajajo cenejše in tako dostopnejše širšemu krogu ljudi.

Zakaj dela prehajajo v javno domeno?

Obstaja nekaj različnih razlogov za to. Morda delo že sprva ni bilo upravičeno do avtorskih pravic ali pa so avtorske pravice potekle. Enako velja, če je bilo delo objavljeno pred letom 1989, brez veljavnega potrdila o avtorskih pravicah ali pa je avtor delo namenil javnosti.

Kje lahko najdete knjige in druga dela v javni domeni?

Če želite na e-bralnik zakonito naložiti nekaj novega bralnega gradiva, si oglejte spodaj omenjena spletna mesta.

Projekt Gutenberg digitalizira kulturna dela in spodbuja ustvarjanje in distribucijo e-knjig. Leta 1971 ga je ustanovil pisatelj Michael S.Hart in je najstarejša digitalna knjižnica na svetu. Knjige, ki so na voljo v projektu Gutenberg, so večinoma celotna besedila knjig v javni domeni. Dela poskušajo zagotoviti v dolgotrajno odprtih formatih, ki jih je mogoče uporabiti na skoraj vseh napravah.

Europeana je spletni portal, ki ga je ustanovila Evropska unija in omogoča dostop do milijonov knjig, umetniških del in drugih digitaliziranih predmetov. Sodelujejo z več tisoč evropskimi arhivi, knjižnicami in muzeji, da bi lahko delili evropsko kulturno dediščino za uživanje, izobraževanje in raziskave.

Aozora Bunko je japonska digitalna knjižnica, ki vključuje na tisoče del japonske fikcije in nefikcije. Leta 1997 jo je ustanovil Michio Tomita, ki je verjel, da morajo ljudje s skupnimi interesi sodelovati.

Viri del digitalne javne domene vključujejo med drugim Digital Public Library of America, Open library, Feedbooks, Haithi Trust in Standard Ebooks.

Če niste navdušen bralec ali nimate časa za branje, a vseeno uživate v kakovostni literaturi, so morda avdio knjige prava izbira za vas. Avdio knjige so zvočni posnetki knjig ali drugih del, ki so brana na glas. Oglejte si nekaj virov avdio knjig v javni domeni, na primer LibriVox, Loyal Books, Legamus, in Lit2Go.

Z malo brskanja po internetu, lahko najdete še mnogo drugih virov del v javni domeni, na primer zbranih tukaj. Napolnite baterijo e-bralnika ali priključite slušalke in začnite z branjem/poslušanjem.

Zbirko svojih brezplačnih e-knjig lahko shranite neposredno v svoj račun Koofr ali nastavite Koofr kot lokacijo svoje knjižnice Calibre.

Udobno se namestite in letošnji teden knjige in avtorskih pravic proslavite z branjem ali poslušanjem odličnih knjig. Če vam primanjkuje bralnega navdiha, si oglejte Gutenbergov seznam stotih najboljših del. Pridružite se lahko tudi bralnemu izzivu Goodreads in si zastavite bralne cilje za letošnje leto.

Želite govoriti z nami? Pridružite se nam na Koofr subredditu.

Vam je bil všeč ta članek? Oglejte si kaj počnemo.