Kaj je WebDAV?
WebDAV je protokol, ki uporabnikom omogoča ustvarjati, urejati in upravljati z dokumenti na daljavo. Preberi več o tem, kako deluje, kje ga uporabljamo in zakaj je še vedno tako razširjen!
WebDAV je okrajšava za Web Distributed Authoring and Versioning (prev. po spletu distribuirano avtorstvo in verzioniranje), protokol, ki omogoča distribuirano in kolaborativno ustvarjanje vsebin na spletu. Na kratko to pomeni, da lahko uporabniki z njegovo pomočjo ustvarjamo, urejamo in upravljamo z datotekami na daljavo. V članku si preberi, kako deluje, kje ga uporabljamo, in zakaj je še vedno tako razširjen kljub temu, da obstajajo tudi novejše alternative..
Kaj točno je WebDAV?
Čisto tehnično gledano je WebDAV razširitev standardnega protokola HTTP, ki temu omogoča dodatne operacije. Večina spletnih strani uporablja HTTP, ki je strogo samo za branje (ang. read-only). To pomeni, da si lahko uporabniki oz. obiskovalci te strani ogledajo in se pomikajo med vsebinami s pomočjo hiperpovezav, ne morejo pa vsebin urejati ali ustvarjati novih.
WebDAV je bralno-pisalne narave (ang. read-write), kar uporabnikom dodatno omogoča ustvarjanje datotek in map, urejanje datotek, pa tudi premikanje, kopiranje, in brisanje le-teh. Ker se vsebine nahajajo na spletnem strežniku, lahko do njih dostopa več uporabnikov naenkrat in jih ureja sočasno na daljavo, datoteke pa lahko tudi prenašajo med lokacijami. Tako kot HTTP tudi WebDAV uporablja TCP/IP vrata 80 za nešifrirane, vrata 443 pa za šifrirane povezave.
Kako deluje WebDAV?
Če se spustimo še malce globlje v tehnične podrobnosti, WebDAV razširi standardne HTTP metode zahtevkov (npr. metoda GET pošlje zahtevek za podatke, metoda POST pa določenemu viru pošlje uporabnikov vnos).
WebDAV uvaja dodatne metode zahtevkov, ki jih lahko razvrstimo v tri skupine glede na njihov namen:
- Zaklepanje datoteke, ko jo uporabljata dva ali več uporabnikov hkrati, preprečuje prepisovanje (LOCK, UNLOCK)
- Operacije z mapami, ki omogočajo premikanje in kopiranje datotek ter kreiranje map (MOVE, COPY, MKCOL)
- Shranjevanje in spreminjanje meta podatkov, kot je avtor ali datum zadnje spremembe (PROPFIND, PROPPATCH)
Kje vse se uporablja WebDAV?
Poznamo številne primere uporabe protokola WebDAV. Najdemo ga lahko implementiranega v različnih okoljih tako na strani strežnika, kot tudi odjemalca.
Na strani strežnika
Protokol WebDAV se lahko pojavlja kot samostojen spletni strežnik za splošne namene (npr. Apache HTTP strežnik, ki je tudi privzeta odprtokodna WebDAV implementacija), ali pa je lahko podprt v v drugih strežniških implementacijah prek razširitvenega modula (npr. Nginx ali Microsoftov Internet Information Services).
Pogosteje se WebDAV pojavlja vdelan v drugih sistemih odjemalec-strežnik zaradi obogatitve funkcionalnosti. Predvsem govorimo o rešitvah za shranjevanje datotek:
- storitve oblačne shrambe, kot je Koofr
- strežniki za omrežno shrambo (NAS), kot je Synology
- programska oprema za sisteme odjemalec-strežnik, ki omogoča postavitev lastne oddaljene shrambe in drugih aplikacij na zasebnem strežniku, denimo Nextcloud
WebDAV na strani odjemalca
Veliko operacijskih sistemov vključuje WebDAV podporo. Microsoft Windows in macOS imata vgrajeno podporo v Raziskovalcu oziroma Finderju. Poleg tega podpira macOS tudi protokola CalDAV in CardDAV, ki sta bila razvita na osnovi WebDAV z namenom upravljanja s koledarjem in imenikom.
Nekoliko bolj zapletena je uporaba WebDAVa v Linuxu, saj ta zahteva uporabo namenskega odjemalca. Na voljo so odjemalci z grafičnim uporabniškim vmesnikom, denimo Gnome Nautilus ali Dolphin, ter z vmesnikom za ukazno vrstico, kot je cadaver.
WebDAV je pogosto podprt tudi v programski opremi, namenjeni upravljanju s strežniki in oblačno hrambo ali prenosi datotek, kot sta denimo FileZilla Pro in Cyberduck. Takšni programi običajno podpirajo tudi druge načine za povezovanje z oddaljenim strežnikom (npr. FTP, SFTP, SCP ali S3).
Tudi namizna aplikacija Koofr uporablja WebDAV za povezovanje tvojega računalnika z našimi strežniki. Najlažji način, da postaviš takšno povezavo, je ravno s pomočjo namizne aplikacije. Bolj podrobna navodila si lahko ogledate v našem centru za pomoč uporabnikom. >
V nekaterih primerih se protokol WebDAV uporablja, čeprav dejansko uporabnik nima neposrednega stika z njim. Programi, ki omogočajo odpiranje, urejanje ter shranjevanje datotek neposredno iz oblaka, kot recimo Microsoft Office ali Adobe CC, za te operacije uporabljajo ravno WebDAV.
Tovrstna podpora vsekakor ni v domeni le največjih tehnoloških podjetij. Številni drugi, manjši razvijalci najrazličnejše programske opreme so ravno tako prepoznali vrednost za uporabnika, ki jo lahko ponudijo z implementacijo podpore za WebDAV. Naj naštejemo nekaj naših najljubših:
- aplikacija za zapiske Joplin uporablja WebDAV za sinhronizacijo tvojih zapiskov
- mobilna aplikacija za upravljanje z datotekami X-Plore uporablja WebDAV za povezovanje s tvojo oblačno shrambo
- mobilna aplikacija za skeniranje Genius Scan shranjuje tvoje skene v tvojo oblačno shrambo s pomočjo WebDAV povezave
Kakšne so alternative za WebDAV?
Drug način za dostop do oddaljenega strežnika in prenašanje datotek je z uporabo protokola za prenos datotek. Poznamo kar nekaj različic, ki so se razvijale skozi čas: FTP, klasični protokol še iz 70. let prejšnjega stoletja; FTPS, takoimenovani zaščiten FTP, ki poteka prek TLS/SSL povezave; ter SFTP, še en protokol za prenos datotek, ki ni povezan s FTP in poteka prek seje SSH. Protokoli za prenos datotek uporabljajo drugačna TCP vrata, kot HTTP in WebDAV - vrata 21 za FTP/FTPS in vrata 22 za SFTP.
Glavna slabost protokolov za prenos datotek v primerjavi z WebDAV je dejstvo, da ne podpirajo samodejnega zaklepa datotek. To pomeni, da lahko do neke datoteke v istem trenutku dostopa več različnih uporabnikov, in da lahko eden s svojimi spremembami povozi spremembe, ki jih je ustvaril drugi.
Veliko oddaljenih strežnikov, zlasti v kontekstu oblačne shrambe, je dostopnik tudi z uporabo orodja rclone. Rclone je odprtokodni program za ukazno vrstico, ki omogoča upravljanje z datotekami v oblaku. V primeru Koofra dejansko omogoča hitrejšo sinhronizacijo, saj za prenos podatkov namesto počasnejšega WebDAV protokola uporablja Koofrov API. Rclone omogoča tudi nastavitev različnih lokalnih ali oddaljenih shramb kot omrežni pogon. Je na voljo za vse največje operacijske sisteme, podpira pa tudi WebDAV in FTP. Za več informacij o WebDAV in rclone obiščite naš center za pomoč uporabnikom. >
WebDAV in Koofr
Koorf ima vgrajeno podporo za WebDAV, posebno pozornost pa smo namenili zagotavljanju varnosti. Za dostop do tvojih datotek namreč WebDAV potrebuje tvoje podatke za dostop do računa, kar običajno pomeni uporabniško ime in geslo. Vnašanje teh podatkov v različne aplikacije predstavlja varnostno tveganje, saj v sistem doda nove točke, prek katerih lahko v račun vdrejo napadalci. Koofr ti omogoča, da za vsako povezano aplikacijo ustvariš novo namensko geslo za uporabo z WebDAV, ki ga uporabiš namesto gesla za dostop do računa.
Na ta način si lahko zagotoviš, da bo tvoj Koofr račun ostal zaščiten. Vsa aktivna gesla za uporabo z WebDAV so prikazana v tvojem Koofr računu pod zavihkom Gesla. Ko določenega gesla ne potrebuješ več, ga lahko enostavno izbrišeš in tako prekineš dostop do tvojega računa.
Ali za povezovanje in dostop do datotek uporabljaš protokol WebDAV? Pridruži se nam na Redditu in deli z nami svoje izkušnje!