Kako preprečiti napad z izsiljevalsko programsko opremo?

Izsiljevalska programska oprema oz. ransomware je zlonamerna programska oprema, zasnovana na blokiranju dostopa do računalniškega sistema ali datotek, dokler žrtev napadalcem ne plača odkupnine. Izsiljevalska programska oprema običajno zašifrira žrtvine datoteke in jih naredi nedostopne, nato pa napadalec v zameno za zagotovitev ključa za dešifriranje zahteva plačilo odkupnine.

Naraščajoča grožnja napadov z izsiljevalsko programsko opremo je pomembna skrb na področju kibernetske varnosti. Napadalci pogosto ciljajo na posameznike, podjetja in celo vladne entitete. Napadi z izsiljevalsko programsko opremo postajajo vedno bolj zapleteni in uporabljajo vse bolj napredne tehnike in taktike za izogibanje zaznavi ter za maksimiziranje škode. Kibernetski kriminalci lahko uporabljajo ukradene poverilnice, elektronska sporočila z lažnim predstavljanjem in zlonamerne spletne strani. Poleg tega večkrat tudi izkoriščajo ranljivosti v programski opremi in tako "dostavijo" izsiljevalsko programsko opremo v sisteme svojih žrtev.

Uspešen napad z izsiljevalsko programsko opremo ima lahko hude posledice, ki povzročajo izgubo podatkov, finančne izgube in škodijo ugledu posameznika ali podjetja. Z napredkom tehnologije in razvojem novih načinov za izkoriščanje ranljivosti v sistemih žrtev, predstavlja grožnja napadov z izsiljevalsko programsko opremo veliko težavo za strokovnjake kibernetske varnosti in za organizacije po vsem svetu. Prav zaradi tega se moramo zavedati kako pomembni so zaščitni ukrepi za varnost na spletu, ustvarjanje rednih varnostnih kopij in ozaveščenost glede zmanjšanja tveganj. Sami lahko pomembno pripomoremo k temu, da ne postanemo žrtev napada z izsiljevalsko programsko opremo.

1. Zakaj je pomembno upoštevati preventivne ukrepe proti napadom z izsiljevalsko programsko opremo?

Napad z izsiljevalsko programsko opremo ima lahko neprijetne posledice tako za posameznike kot tudi za podjetja. Med drugim lahko izpostavimo izgubo podatkov, motnje storitev, finančne obremenitve in škodo, ki jo takšen napad lahko povzroči ugledu posameznika ali organizacije. Takšna vrsta napada lahko ogrozi občutljive osebne informacije ter privede do kraje identitete in nepooblaščenega dostopa do zaupnih podatkov.

Izsiljevalska programska oprema oz. ransomware šifrira in zaklene vaše datoteke in tako prepreči dostop do njih. Za preprečitev izgube podatkov je zato nujno potrebno izvajanje zaščitnih ukrepov, npr. varnostnega kopiranja. Varnostna kopija datotek vam pomaga preprečiti izgubo pomembnih podatkov, kot so družinske fotografije, dokumenti in druge dragocene datoteke.

Prav tako je ukvarjanje z napadom z izsiljevalsko opremo časovno in mentalno zahtevno. Podjetja lahko v primeru napada izgubijo kritične podatke, informacije o strankah, finančne zapise in intelektualno lastnino. Prav tako je lahko moteno poslovanje, kar privede do izgube produktivnosti. Zavarovanje sistema z uporabo požarnega zidu, orodij za preprečevanje zlonamerne programske opreme ter rednim posodabljanjem programske opreme lahko pomaga preprečiti takšne motnje in posledično ohraniti vašo digitalno produktivnost.

Napadalci v primeru napada z izsiljevalsko opremo od žrtve zahtevajo odkupnino v zameno za vračilo podatkov. Pri tem je potrebno opozoriti, da je plačilo odkupnine tvegana poteza. Tudi če odškodnino plačate, ni nujno, da boste svoje podatke dobili nazaj.

Finančni stroški za podjetja lahko v primeru napada postanejo ogromni, saj vključujejo plačilo odkupnine, stroške obnove sistema, pravne stroške in tudi morebitne stroške, povezane z upravljanjem ugleda in povrnitvijo zaupanja strank. Izvajanje preventivnih ukrepov kibernetske varnosti kaže na zavezanost organizacije k varnosti in gradi ugled blagovne znamke.

Vlaganje v zanesljivo programsko opremo EDR/XDR (ang. endpoint detection and response/extended detection and response) ter ohranjanje posodobljenega operacijskega sistema lahko pomembno prispeva k izboljšanju varnosti in preprečitvi morebitnega napada z izsiljevalsko programsko opremo. Uporaba močnih gesel in uporaba prijave v dveh korakih v spletnih računih prav tako doda dodatno zaščito. Pomembno je tudi, da spremljate najnovejše grožnje ter se izobražujete o dobrih praksah na področju kibernetske varnosti.

Napad z izsiljevalsko programsko opremo ne povzroči le finančnih stroškov, ampak prinaša tudi čustveno stisko, izgubo zaupanja strank in potencialne dolgoročne posledice za posameznike in podjetja. Sprejetje proaktivnih ukrepov za varnost na spletu, ki vključuje izobraževanje, redne varnostne kopije in dobre varnostne ukrepe, je ključnega pomena za preprečitev napada z izsiljevalsko programsko opremo ter za omilitev posledic, če do napada pride. V naslednjih odstavkih preberite več o tem, kako se zaščititi pred napadom z izsiljevalsko opremo.

2. Katere vrste napadov z izsiljevalsko programsko opremo poznamo?

Obstajajo različne vrste napadov z izsiljevalsko programsko opremo, vsak s svojimi značilnostmi in metodami. Najpogostejši med njimi so naslednji:

Encrypting ransomware: Gre za najbolj znano obliko izsiljevalske programske opreme, ki šifrira datoteke žrtev in prepreči dostop do njih. Ključ za dešifriranje imajo napadalci in zanj zahtevajo odkupnino. Double extortion ransomware (dvojna grožnja) podatke šifrira, hkrati pa napadalci zagrozijo z možnostjo javnega razkritja občutljivih podatkov. Cilj dvojne grožnje je seveda prisiliti žrtev v plačilo odkupnine.

Locker ransomware žrtvi onemogoči dostop do njenega operacijskega sistema ali do določenega programa. Cilj te vrste napada je finančne narave: od žrtve izsiliti denar v zameno za dostop do operacijskega sistema ali programa. Za razliko od zlonamerne programske opreme, ki podatke šifrira, jih locker ransomware običajno pusti nedotaknjene.

Scareware zlonamerna programska oprema prikazuje zavajajoča in lažna sporočila, ki kažejo na okužbo operacijskega sistema. Žrtve želi prepričati v nakup lažnih oz. neobstoječih EDR/XDR rešitev.

Doxware namesto s šifriranjem datotek grozi z objavo občutljivih osebnih informacij ali poslovnih podatkov. Napadalci poskušajo žrtev prisiliti v plačilo odkupnine v zameno za to, da podatkov ne objavijo.

Mobile ransomware cilja na mobilne naprave in običajno nanje prodre preko zlonamernih mobilnih aplikacij ali spletnih povezav. Želi zakleniti napravo ali šifrirati na njej shranjene datoteke. Cilj tega napada je pridobitev odkupnine od lastnika naprave.

Ransomworms se hitro širijo po omrežjih in šifrirajo ali zaklepajo naprave, ki so povezane z istim omrežjem. Njihov cilj je izsiliti plačilo v velikem obsegu, tako da okužijo več sistemov znotraj iste organizacije.

Cryptojacking vključuje uporabo računalniških virov žrtve za rudarjenje kriptovalut brez njenega soglasja. Cilj je, seveda, finančni dobiček.

Ključnega pomena je, da ste na tekočem z razvijajočimi se taktikami izsiljevalske programske opreme. Še bolj pomembno pa je, da uporabljate varnostne ukrepe za zaščito svojih sistemov pred vsemi vrstami izsiljevalske programske opreme.

3. Kateri so najpomembnejši ukrepi za preprečevanje napadov z izsiljevalsko programsko opremo?

Zaščita pred napadi z izsiljevalsko programsko opremo zahteva proaktivni pristop h kibernetski varnosti. Kot že omenjeno, je pomembno, da redno ustvarjate varnostne kopije svojih podatkov in poskrbite, da le-te niso dostopne iz omrežja. Tako preprečite njihovo ogroženost med kibernetskim napadom. Vaš operacijski sistem, aplikacije in programska oprema naj bodo vedno posodobljeni z najnovejšimi varnostnimi popravki. Najlažji način za dosego tega je vključitev samodejnih posodobitev. S tem boste zagotovili njihovo pravočasno zaščito.

Prav tako je pomembno, da namestite EDR/XDR in programsko opremo proti zlonamerni programski opremi (ang. anti-malware software) na vse svoje naprave. Zavedajte se, da je izsiljevalska programska oprema oz. ransomware razvijajoča se težava modernega sveta. Izobražujete se o tveganjih, ki jih prinaša odpiranje zlonamerne elektronske pošte, sumljivih povezav in prenašanje sumljivih priponk elektronske pošte. Bodite pozorni na svojo kibernetsko varnost in na kibernetske grožnje.

Vklopite požarni zid, ki spremlja in nadzoruje pretok podatkov v in iz računalniškega omrežja. Dovolite le nujnim računalnikom in napravam, da se povežejo z vašim omrežjem. Poleg tega uporabite močno geslo za svoje Wi-Fi omrežje. Za dodatno varnost pri delu na daljavo uporabljajte virtualna zasebna omrežja (ang. VPN), s čimer boste ustvarili varne spletne poti.

V programih Microsoft Office onemogočite makroje. Številni napadi z izsiljevalsko programsko opremo kot vstopno točko za vaš sistem uporabijo prav zlonamerne makroje. Šifrirajte občutljive podatke in omogočite prijavo v dveh ali več korakih (dvofaktorsko ali večfaktorsko avtentikacijo), kadar je to mogoče. S tem boste dodatno zaščitili svoje spletne račune. Pripravite tudi načrt odziva v primeru napada z izsiljevalsko programsko opremo. Tako se boste v primeru napada lahko učinkovito odzvali. Več na to temo preberite v naslednjih odstavkih.

4. Kako pomembna je varostna kopija podatkov v primeru napada z izsiljevalsko programsko opremo?

Vzpostavitev varnostnih kopij podatkov je ključna za varovanje vaših podatkov, ne glede na to, ali do napada z izsiljevalsko programsko opremo pride ali ne. Ob napadu s programsko opremo (ransomware) ali katerem koli drugem incidentu izgube podatkov, vam varnostna kopija omogoča preprosto obnovitev podatkov in povrnitev sistema na prejšnje stanje. Varnostne kopije morate hraniti ločeno. S tem boste imeli način za obnovitev podatkov, do katerega napadalci ne morejo dostopati. Idealno je tudi, da svoje varnostne kopije šifrirate.

Pri ustvarjanju varnostnih kopij upoštevajte pravilo varnostnega kopiranja podatkov 3-2-1, ki je široko priznano kot najboljša praksa v strategiji varnostnega kopiranja podatkov. Kaj pravi pravilo 3-2-1? Hranite tri kopije svojih podatkov - izvirnik in dve varnostni kopiji. Kopije shranite na dve različni lokaciji, kar ščiti pred fizično škodo ali izgubo na eni lokaciji. Vsaj eno varnostno kopijo hranite izven svoje lokacije, npr. v oblačni shrambi, da se zavarujete pred fizičnimi nesrečami ali težavami na glavni lokaciji vaših varnostnih kopij.

Kam torej shraniti varnostne kopije, da ostanejo varne? Oblačna shramba Koofr je varno in zanesljivo mesto za shranjevanje podatkov in varnostnih kopij. Omogoča vam ogled in povrnitev preteklih različic datotek. V primeru prepisa ali poškodbe zaradi izsiljevalske programske lahko enostavno povrnete preteklo različico datoteke. Koofr ima robustne mehanizme šifriranja, ki zagotavljajo varnost vaših podatkov med prenosom in shranjevanjem. Poleg tega ponuja tudi dodatek Koofr Vault, ki vam omogoča shranjevanje najbolj občutljivih podatkov v oblaku s šifriranjem na strani odjemalca.

5. Kako pripraviti načrt odziva v primeru napada z izsiljevalsko programsko opremo?

Kot že omenjeno, je jasna strategija za učinkovit odziv na napad z izsiljevalsko programsko opremo ključnega pomena. Koraki, ki jih je treba vključiti, so:

• zaznavanje znakov napada z izsiljevalsko programsko opremo (npr. nenavadna omrežna aktivnost ali opozorila iz varnostnih sistemov),
• izolacija okuženih naprav ali sistemov za preprečevanje širjenja izsiljevalske programske opreme,
• identifikacija in odstranitev izsiljevalske programske opreme s prizadetih sistemov,
• obnavljanje podatkov in sistemov iz varnih in nepoškodovanih varnostnih kopij,
• spremljanje in potrditev, da je bila izsiljevalska programska oprema resnično in v celoti odstranjena.

Pomemben korak v boju proti kibernetskemu kriminalu je tudi prijava incidenta z izsiljevalsko programsko opremo ustreznim organom, ki se ukvarjajo s kibernetskimi incidenti in lahko nudijo pomoč. V Sloveniji naloge nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost opravlja SI-CERT - ang. Slovenian Computer Emergency Response Team.

Razmislite lahko tudi o prijavi incidenta policiji ali pravosodnim organom. S prijavo lahko podate dragocene informacije, kot so podrobnosti o napadu, sporočilo napadalcev iz katerega je mogoče razbrati naslov Bitcoin denarnice, vaša komunikacija z napadalci pa prav tako lahko razkrije podrobnosti, ki pomagajo pri njihovi identifikaciji. Prav tako prijava lahko pomaga razvozlati taktike napadalcev z izsiljevalsko programsko opremo ter omogoča sprejetje protiukrepov. Napadi z izsiljevalsko programsko opremo pogosto presegajo nacionalne meje. Prijava incidentov spodbuja globalno sodelovanje med organi pregona in prispeva k bolj varnemu digitalnemu okolju. Skupna prizadevanja povečujejo verjetnost zajetja kibernetskih kriminalcev in razgradnje kriminalnih omrežij na globalni ravni.

Plačilo odkupnine v primeru napada je odsvetovano iz več razlogov. Prvič, ne zagotavlja, da boste od napadalcev prejeli ključ za dešifriranje in svoje podatke nazaj. Drugič, plačevanje odkupnine spodbuja kriminalno dejavnost in nove napade. Prav tako s tem napadalci dobijo signal, da ste pripravljeni slediti njihovim zahtevam, kar poveča verjetnost, da boste v prihodnosti spet tarča napada. S plačilom odkupnine pa lahko navsezadnje tudi kršite zakone in predpise.

Tudi če plačate odkupnino in pridobite nazaj svoje podatke, morate nasloviti pomanjkljivosti svojega sistema, ki so napad omogočile. Če tega ne storite, ostaja visoko tveganje za prihodnji napad. Namesto plačila odkupnine se raje osredotočite na izvajanje preventivnih ukrepov.

Pomembno je torej, da do kibernetske varnosti pristopate proaktivno. Redno posodabljajte programsko opremo, operacijskege sisteme in varnostna orodja. Izobražujte se o kibernetski varnosti in bodite pozorni na elektronska sporočila z lažnim predstavljanje, ki lahko povzročijo napad. Svoje podatke imejte varnostno kopirane na varnem mestu. Razmislite o vključitvi oblačne shrambe Koofr v svojo strategijo 3-2-1 in vanjo shranite svoje varnostne kopije podatkov. Razvijte načrt odziva na morebitni napad z izsiljevalsko opremo, ki vključuje vse potrebne korake za ukrepanje. V primeru, da postanete žrtev napada, se izogibajte plačilu odkupnine napadalcem in sodelujte z organi pregona, s čimer boste pripomogli k ustvarjanju bolj varnega digitalnega okolja. Informirajte se o najnovejših kibernetskih grožnjah in najboljših varnostnih praksah.

Pridružite se nam v razpravi glede nevarnosti napadov z izsiljevalsko programsko opremo na Koofrovem subredditu.

Objavili smo tudi članek v angleškem jeziku.

Vam je bil všeč ta članek? Oglejte si kaj počnemo.