Mednarodni dan interneta
Internet je povsod. Spremenil je naša življenja in uporabljamo ga v pri skoraj vsem, kar počnemo. Mednarodni dan interneta 29. oktobra praznujemo po vsem svetu in se tako spominjamo prvega uspešnega internetnega prenosa in dogodkov, ki so mu sledili. Preberite nekaj zanimivih dejstev iz zgodovine razvoja interneta.
Mednarodni dan interneta, ki ga praznujemo vsako leto 29. oktobra, je posvečen prvemu uspešno poslanemu prenosu preko interneta in dogodkom, ki so mu sledili in so spremenili svet. Internet predstavlja velik skok v napredku, v zgodovini telekomunikacij in tehnologije. Svet, družba in večina vidikov našega življenja se je izjemno spremenila zaradi prednosti, ki nam jih prinaša. V nadaljevanju lahko izveste več o internetu in o tem, kako je spremenil naša življenja.
Kaj je internet?
Internet je globalno omrežje računalnikov, ki računalnikom omogoča medsebojno pošiljanje paketov digitalnih podatkov. Preprosto povedano, računalniškim omrežjem po vsem svetu omogoča medsebojno komunikacijo v skupnem jeziku. Ta skupni jezik je skupek internetnih protokolov (ang. TCP/IP - Transmission Control Protocol/Internet Protocol), ki sta ga razvila Vint Cerf in Bob Kahn leta 1974 in je bil standardiziran leta 1982.
TCP/IP opredeljuje, kako naj bodo podatki pakirani, naslovljeni, prenešeni, usmerjeni in prejeti. Internet sestavljajo zasebna, javna, akademska, poslovna in vladna omrežja lokalnega in globalnega obsega. Povezuje ga širok nabor elektronskih, brezžičnih in optičnih omrežnih tehnologij.
Zgodovina interneta
Začetki interneta segajo v 1960-ta leta. Prvi delujoči prototip interneta se je pojavil konec 1960-tih let z vzpostavitvijo ARPANET-a (ang. Advanced Research Projects Agency Network), ki ga je ustanovila agencija Ministrstva za obrambo ZDA, ARPA (ang. Advanced Research Projects Agency). Prvi računalniki so se povezali z ARPANET-om leta 1969.
Prvi prenos preko interneta, s katerim sta bila takrat povezana le dva računalnika, je vseboval črki „L“ in „O“ in je bil izveden pred 51 leti 29. oktobra 1969. Iz Univerze UCLA ga je poslal študent Charley Kline, ki je delal pod mentorstvom profesorja Leonarda Kleinrocka. Prenos je bil poslan na računalnik na raziskovalnem inštitutu Stanford (ang. Stanford Research Institute). Sporočilo bi moralo vsebovati besedo "LOGIN", vedar je uspel samo prenos črk "L" in "O", preden je bila povezava prekinjena.
Hitro po tem so se pojavila nova orodja in aplikacije, kot sta npr. protokol za prenos elektronske pošte (ang. Simple Mail Transfer Protocol) in protokol za prenos datotek FTP (ang. File Transfer Protocol). Število računalnikov, povezanih z internetom, je bilo leta 1986 le 5000, nato pa je hitro naraslo na milijone in stotine milijonov.
Zakaj je prišlo do takšne nenadne rasti?
Glavni razlog je bil odpiranje prej le akademskega in vladnega omrežja tudi komercialnim uporabnikom. To je privedlo do svetovnega sodelovanja pri razvoju novih mrežnih tehnologij in združitve številnih omrežij. To pa je omogočilo hitro širjenje interneta iz ZDA tudi v druge dele sveta v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Pomemben dejavnik pri tej širitvi je bil tudi razvoj osebnega računalnika, njegov hitri napredek in kasneje upad njegove prodajne cene ter s tem dostopnost širši javnosti.
ARPANET je šel iz uporabe leta 1990. Ta trenutek je pomenil prehod na sodobni internet.
Internet kot ga poznamo danes
Opomba: Svetovni splet je način za ogled in izmenjavo informacij preko interneta. Preberite več o svetovnem spletu, njegovi zgodovini in razvoju.
Po poku internetnega balona se je pojavila nova generacija spletnih storitev - Splet 2.0 (ang. Web 2.0). Te so pomenile novo revolucijo v zgodovini interneta in prehod iz tradicionalnih spletnih strani na kolaborativne spletne strani, ki uporabnikom omogočajo medsebojno interakcijo in sodelovanje ter ustvarjanje spletnih vsebin. Primeri tega so spletne strani družbenih omrežij, spletni dnevniki, spletna mesta za izmenjavo slik in videov, spletne aplikacije in drugo.
Splet 2.0 poudarja spletno sodelovanje, povezljivost in izmenjavo vsebin med uporabniki, ki so nenadoma ustvarjalci velikih količin informacij, vsak dan.
Leta 2020 ima približno 4,5 milijarde ljudi dostop do interneta, predvsem zaradi razširjenosti in dostopnosti mobilnih naprav. Dostop do interneta preko mobilnih naprav predstavlja več kot tri četrtine uporabe interneta. Mobilne aplikacije so pri tej uporabi v ospredju.
Internet je nedvomno spremenil naša življenja. Revolucioniral je komunikacijo in nam olajšalo ohranjanje stikov s prijatelji. Časi pošiljanja pisem so že zdavnaj minili. Internet je spremenil naš način dela, potovanja, pošiljanja in prejemanja novic, nakupovanja, vadbe, poslovanja podjetij, študija, sprostitve in pobega iz sivega vsakdana. Prispeval je k globalno povezanemu svetu, hkrati pa tudi zelo omejil našo zasebnost.
Čeprav je star le nekaj desetletij, je doživel že velike in pomembne spremembe, ki se bodo nedvomno nadaljevale tudi v prihodnje. Hitrosti prenosa podatkov se bodo še naprej povečevale po vsem svetu in pojavljale se bodo nove tehnologije. In čeprav lahko to prinese veliko dobrega, ima seveda tudi svoje slabe strani. Morali bomo postati bolj usmerjeni v varnost podatkov. Šifriranje bo postalo povsem običajno in skrbno bomo morali pretehtati svoje odločitve, da ne bomo žrtvovali svoje zasebnosti zaradi svojega udobja.
Preberite nekaj predvidevanj o prihodnosti razvoja interneta.
Želite govoriti z nami? Pridružite se nam na Koofr subredditu.